Blitva, zdravje na poletnem krožniku

Blitva je sezonska zelenjava, razširjena predvsem na sredozemskem območju, sezona pa traja od druge polovice maja do septembra.

Zanjo so značilni izrazito dolgi temni listi ter dobro razvita stebla. Blitvini listi se razlikujejo po načinu pridelave glede na stopnjo zrelosti. Medtem ko je celotna rastlina z mladimi listi primerna predvsem za pripravo solate, so posamični, dolgi in bolj zreli listi boljši za kuhanje.

Ugodni učinki blitve na zdravje

Blitva je, podobno kot špinača, pravo "zavetišče" številnih hranil, ki krepijo zdravje in preprečujejo nekatere bolezni.  

Ima zelo malo kalorij (19 kalorij na 100 gramov svežih, surovih blitvinih listov) in malo maščob. Priporočljiva je za vse tiste, ki morajo paziti na holesterol ali se želijo znebiti odvečne telesne teže.

Blitvini listi so odličen vir antioksidantnega vitamina, vitamina C. 100 gramov listov namreč zagotavlja okoli 33 odstotkov dnevno priporočenega vnosa vitamina C. Kot antioksidant vitamin C pomaga pri lovljenju prostih radikalov in reaktivnih kisikovih spojim (ROS). Laboratorijske raziskave kažejo, da redno uživanje hrane, bogate z vitaminom C, pomaga pri vzdrževanju vezivnega tkiva, preprečuje pomanjkanje železa in prav tako s povečanjem imunitete telesu pomaga razviti večjo odpornost proti povzročiteljem bolezni. 

Blitva je tudi eden izmed najboljših zelenjavnih virov vitamina K, saj 100 gramov blitve zagotavlja približno 700 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa. Vitamin K je pomemben za zdravje kosti, saj spodbuja aktivnost za tvorbo in krepitev kosti. Ustrezne ravni vitamina K in način prehranjevanja pomagata pri omejevanju poškodb nevronov v možganih. Blitva ima zato tudi vlogo potencialne pomoči pri zdravljenju bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. 

Prav tako je bogat vir omega 3 maščobnih kislin, vitaminov, flavonoidov in drugih antioksidantov, kot so beta karoten, alfa karoten, lutein in zeaksantin.  

Med vitamini je vredno izpostaviti še skupino B-kompleks, kot so folati, niacin, vitamin B-6 (piridoksin), tiamin in pantotenska kislina, ki so bistvenega pomena za optimalno delovanje celičnih procesov presnove.  

Blitva poleg vsega naštetega vsebuje še ogromno mineralov (baker, kalcij, natrij, železo, kalij, mangan, fosfor). Kalij je pomemben del celic in telesnih tekočin, ki z negiranjem natrijevih učinkov pomagajo pri nadzorovanju srčnega utripa in krvnega pritiska. Magnezij je prav tako pomemben za nekatere telesne procese, za celično oksidacijo in tvorbo rdečih krvnih celic pa je železo nepogrešljivo.  

Redna vključitev blitve v prehrano naj bi preprečevala osteoporozo, anemijo (zaradi vsebnosti železa) in pomanjkanje vitamina A, prav tako pa naj bi ščitila pred boleznimi srca in ožilja ter rakom na debelem črevesu in prostati.  

Kako izbrati in hraniti blitvo?

Najbolj okusna blitva je na voljo v poletnih mesecih od junija do septembra. Kupite sveže liste, ki so temno zelene barve. 

Ker je blitva zelo hitro pokvarljiva listnata zelenjava, jo je treba hitro porabiti. Če jo vseeno želite shraniti, jo postavite v hladilnik na temperaturo pod 2 stopinjama Celzija in visoko vlažnost, da ohrani vitalnost.