Ko sem bila še otrok ročne svetilke niso bile same po sebi umevne. Veliko gospodinjstev si je ob izpadu električnega toka pomagalo s svečami. Kadar je zmanjkala elektrika si moral v temi najprej poiskati vžigalice nato paše svečo. Danes temu seveda ni več tako. Na voljo imamo veliko število ročnih svetilk. K nam prihajajo predvsem iz držav v razvoju, kjer jih sestavljajo, saj je tam delovna sila cenejša kot v Evropski Uniji. tudi sama sem kot študentka preko študentskega servisa delala v tovarni, kjer so proizvajali ročne svetilke.
V proizvodnji liniji smo delavke prejele sestavne dele, kijih je bilo potrebno zložiti v ohišje. Na koncu proizvodnega procesa so ročne svetilke preizkusili, če delujejo, jih dali v kartonsko embalažo in poslali v trgovine kjer jih je bilo mogoče kupiti. V tistih časih je bilo malo različnih modelov, ročne svetilke so si bile med sabo zelo podobne. Prevladovale so velike ploščate ročne svetilke ali pa podolgovate ročne svetilke v katere smo vstavljali v primerjavi z današnjimi časi ogromne baterije. Dan danes so ročne svetilke zelo majhne, svetijo pa z veliko močjo. Uporabljajo majhne baterije, ki imajo zelo dolgo življensko dobo. Meni so najbolj všeč naglavne svetilke. Naglavno svetilko si na glavo pritrdiš s pomočjo traka. Ker je pritrjena na glavi svetlobo vedno usmerjamo v smeri pogleda. Naglavna svetilka nam ob njeni uporabi omogoča, da imamo proste roke. Imam prijatelja ,ki že od nekdaj zbira različne svetilke. V delavnici je ustvaril pravo umetniško zbirko različnih svetilk od njihovih začetkov, ko so se uporabljale svetilke na petrolej, karbid do najsodobnejših dizajnerskih izdelkov. Seveda bodo svetilke še vedno ostajale v uporabi kljub temu, da imajo veliko konkurenco v mobilnih telefonih.
Vsak mobilni telefon ima vgrajeno lučko s katero si lahko pomagamo kadar potrebujemo dodatno svetlobo. Na voljo pa so tudi svetilke, ki so priklopljene v vtičnici in se prižgejo s pomočjo senzorja in nam osvetlijo pot, ko zaznajo naše gibanje.