Kemija me je vedno zanimala. Tudi v šoli mi je šla dobro od rok, tako da mi kemijske formule, periodni sistem in kemijski poizkusi niso tuji.
S prijateljem sva se odločila, da bova sama doma izdelala naravno milo in to takšno na bazi oljčnega olja z vonjem lavande in to po hladnem postopku. Nekje sem prebral, da je to naravno milo primerno za vse tipe kože, tudi za nežno otroško.
V nedeljo dopoldan sva bila v kletni sobi naše hiše jaz in prijatelj oblečena v zaščitna oblačila. Na obrazu sva imela masko, na rokah pa zaščitne rokavice. Takšna je pač zaščitna oprema, ko se profesionalno ali amatersko igraš s kemijo. Sestavine kot so oljčno in ricinusovo ter kokosovo olje, eterično olje lavande, lug ali natrijev hidroksid in kalupi so pripravljeni že čakajo na pripravljeni mizi.
Imela sva osnoven recept za izdelavo mila, seveda pa ga vsak proizvajalec malce po svoje prilagodi, saj je kombinacij neskončno. Kot prava kemika sva pričela z izdelavo. Najprej sva vse sestavine točno in natančno odmerila. V vodo sva dala lug ter pustila, da se je pripravljena masa ohladila. Potem sva kot da bi delala puding, zmešala olja in lug. Ko je bila tekstura prava, sva začela dodajati še barvo, zelišča in pa eterično olje lavande.
Vso dobljeno maso, ki je že lepo dišala po oljkah in lavandi, sva prelila v majhne kalupe. Preverit je bilo treba še vrednost ph. Kalupe sva pokrila saj je bilo delo za tisti dan končano. Naslednji dan sva nadaljevala z razrezom velikih kalupov. Majhne kalupe sva že prej oblikovala v željene oblike, ta velike pa bova razrezala v klasične pravokotne oblike. Najino naravno milo je bilo tako pripravljeno za zorenje. Še dobro, da je naša klet dovolj suha, da bo zorenje mila uspešno. Izdelek je izgledal odlično. Tudi z barvo sva super zadela, olivno zelena je bila prav primerna, vonj pa omamen.
Komaj sva čakala, da ga bova lahko preizkusila na lastni koži. Samo še ime znamke morava izbrati.